Navidezni datotečni sistem

Topics:

---

Problem: dostop do datotek iz več pomnilnih naprav - vsaka s svojo imeniško strukturo
Več ločenih imeniških struktur - Windows:

• črkovne oznake naprav - disketni enoti A: in B:, diskovne enote C:, D:, … $\to$ dostop - oznaka naprave + pot dod datoteke

Ena enotna imeniška struktura - Linux, Unix, macOS:

• naprave kot pod-strukture pripnemo (mount) v ciljni imenik (točka pripenjanja) $\to$ ukaza mount in unmount

Navidezni datotečni sistem (VFS)

Nudi enoten vmesnik do različnih fizičnih datotečnih sistemov z abstrakcijo datoteke.
Abstrakcija je objektno orientirana:

Struktura superblock: predstavitev priklopljenega datotečnega sistema

• tip in lokacija (naprava) datotečnega sistema, ter nizkonivojske operacije nad njim
• kazalec inode na korenski imenik; velikost bloka, zastavice read-only, dirty, …

Struktura inode (index node): datoteka poljubnega tipa, predstavlja vse razen imena datoteke

• št. inode, št. trdih povezav, velikost datoteke ter kazalci na bloke z vsebino
• lastnik, skupina - dovoljenja, čas dostopa in spremembe
• operacije create(), link(), mkdir(), rmdir(), read(), open(), …

Struktura dentry (directory entry): imeniški vnos v imeniku, preslikava ime $\to$ inode

• ime datoteke, kazalec inode na datoteko ter kazalec na starševski imenik

Primer:

Datotečni deskriptorji

Struktura file: predstavlja odprto datoteko = datotečni deskriptor

• kazalec na ustrezen dentry; uid in gid procesa, ki je datoteko odprl; pozicija v datoteki

Vsak datotečni deskriptor ima št. deskriptorja, ki ji ustreza tak objekt: 0 $\to$ stdin, 1 $\to$ strdout, 2 $\to$ stderr, …

Podvajanje št. deskriptorja - sistemska klica:

• new = dup(orig) … vrne št. deskriptorja new, ki predstavlja isti dekriptor (isti objekt file) kot orig, uporabi se prva prosta št. deskriptorja
  
• dup2(orig, new) … preusmeritev deskriptorja orig v new