Nalagalnik

Nalagalnik: naloži program v pomnilnik (objektna datoteka), poskrbi za začetek izvajanja

Absolutni nalagalnik

Nalaganje absolutnih programov na vnaprej - v času pisanja programa - določen nalagalni naslov

1. Objektno kodo naloži na predvidene lokacije
2. Začne izvajati program

Nalagalnik s prenaslavljanjem

Nalaganje prenosljivih modulov na naslov, ki ga pridobi od OS + popravljanje neposrednih naslovov

1. Od OS pridobi nalagalni naslov
2. Popravi dele objektne kode v skladu s prilagoditvenimi zapisi
3. Objektno kodo naloži na naslov = originalni naslov + nalagalni naslov
4. Izvajanje preusmeri na naslov = naslov iz E zapisa + nalagalni naslov

Dinamični nalagalnik

Program daljši od razpoložljivega pomnilnika:

• navidezni pomnilnik $\to$ potrebujemo podporo OS
• dinamično nalaganje $\to$ hkrati so v pomnilniku le medseboj odvisni deli programa, neodvisni lahko zasedajo isto pomn. lokacijo

Prevajalnik: detektira neodvisne dele kode, namesto klicev prekrivajočih delov vključi klic dinamičnega nalagalnika
Povezovalnik: če dinamični nalagalnik ni del OS, kodo dinamičnega nalaganja vključi v kodo prevedenega programa
Dinamični nalagalnik:

1. Naloži del kode na predvideno mesto
2. Popravi morebitne neposredne naslove
3. Kliče dinamično naloženo kodo

Začetni nalagalnik

Preprost nalagalnik za prvo nalaganje ob zagonu sistema
Večfazno nalaganje zmeraj bolj kompleksnih nalagalnikov v pomnilnik
Nalaganje začetnega nalagalnika:

1. Shranjen v ROM, ob zagonu prepis v RAM
   Slabost: ne moremo ga spreminjati
2. Sestavni del interne procesorjeve logike kot poseben ukaz / kratek program v ROM

Intel

Sistemsko inicializacijsko področje (SIP): zgornjih 64k naslovnega prostora

• zagonske in diagnostične funkcije (POST)
• BIOS
  Ob zagonu: PC=najvišji naslov - 16: na tem naslovu skok SIP $\to$ izvajanje POST + prekinitev 0x19 - osnovno začetno nalaganje

Glavni nalagalni sektor

Začetnega nalagalnika BIOS ne more prebrati iz datoteke (abstrakcije, saj dela le s fizičnimi deli sistema)
Glavni nalagalni sektor (Master Boot Record - MBR): vnaprej določen (ponavadi prvi) sektor posamezne nalagalne enote

• BIOS blok parametrov: podatki o lastnostih nalagalne naprave
• informacije o particijah naprave
• dopolnitveni program za izbiro OS

Nalaganje z MBR:

1. Uporabnik v BIOS nastavi vrstni red nalagalnih enot
2. Po izvedbi POST se v BIOSu kliče prekinitev 0x19 $\to$ branje prvega sektorja iz prve prisotne nalagalne enote
3. Vsebina sektorja se prenese na naslov 0x0000:7C00
4. Če na nalagalni enoti ni OS sporoči napako, sicer izvedi rutino za izbor OS (npr. GRUB)
5. Z izbiro OS se določi particija, iz katere se prebere BR (Boot Record) $\to$ MBR ga naloži in izvajanje preseli nanj $\to$ za nalaganje OS poskrbi BR