Vmesna koda

Vhod: AST + atributi
Izhod: vmesna koda za posamezne funkcije

Vmesna predatavitev omogoča delitev prevajanja na:

• sprednji del: leksikalna, sintaksna in semantična analiza (specifično za programski jezik)
• zadnji del: prevajanje in optimizacija strojne kode (specifično za arhitekturo)

Neodvisno od zadnjega dela lahko definiramo vse razen definicij funkcij/metod, ki jih dodamo kasneje glede na podprte ciljne arhitekture

Zgradba

• prolog (Labela 1): inicializacija sklada, …, $\to$ skok na Labelo 2
• prevod funkcije v vmesni kodi (Labela 2) $\to$ vsak return je skok na Labelo 3
• epilog (Labela 3): deinicializacija sklada, priprava vrnitvene vrednosti

Prolog, epilog: zelo odvisna od procesorja $\to$ pišemo v asm
Vmesna koda: čim manj odvisna od procesorja $\to$ različne oblike predstavitve:

• 3-adresna koda: op arg1 arg2 (npr. ADD $1,$2 ~ $1=$1+$2)
• 4-adresna koda: op arg1 arg2 arg3 (npr. ADD $1,$2,$3 ~ $1=$1+$2+$3)
• drevesna vmesna koda: kasneje potrebna še linearizacija
• skladovna koda: npr. Java bytecode

Praksa: več iteracij vmesnih kod in optimizacij (postopno zmeraj bližje ciljni obliki)

Vmesna koda mora izračunati klicne zapise, ker kasneje ni več koncepta globine funkcij.